Spoštovani,

med 6. in 10. oktobrom 2021 naj bi se v Portorožu odvijal največji svetovni dogodek na področju športa za vse in sicer 27. TAFISA svetovni kongres z naslovom Sport for All in a Changing World. Kongres je bil prestavljen v leto 2022 in se bo odvijal med 8. in 12. junijem (https://www.tafisa-slovenia2022.si/). Ker se snovalci slovenskega kongresa Športa za vse zavedamo pomembnosti kontinuitete kongresov in znanja, ki ga širimo, smo se odločili, da v letu 2021 speljemo vsaj slovenski kongres. Tako je pred nami 16. Kongres športa za vse z naslovom Inovativni načini spodbujanja vadbe. Kot predsednica programskega sveta sem ponosna, da nam je v kratkem času uspelo zbrati vrhunske predavatelje, ki bodo svoje raziskovalno in strokovno znanje delili z nami. 

V svojem nagovoru želim poudariti naslednje, kot strokovni delavci na področju športa se moramo zavedati, da celostno zdravje ni le odsotnost bolezni, ampak stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje. Telesna dejavnost predstavlja eno izmed najpomembnejših sestavin zdravega življenjskega sloga, ki se zrcali preko našega telesa. Telo natančen zemljevid, ki kaže odslikavo našega življenjskega sloga. Zato telo predstavlja eno izmed pomembnih vstopnih točk, preko katere lahko s telesno dejavnostjo uspešno delujemo tako na naše fizično počutje, kot tudi na vse komponente zdravega življenjskega sloga. Strokovnjaki na področju telesne dejavnosti (športne rekreacije, športa za vse in še kakšen izraz bi se našel…) delamo ravno to; preko ustrezne, strokovno vodene športne vadbe in ozaveščanja o pomembnosti gibanja, kažemo ljudem pot do zdravega življenjskega sloga. Tudi izraz športna rekreacija, ki sicer prihaja iz anglosaksonskega področja pomeni re-create, ali v slovenščini pre- oblikovati. V športni stroki to pomeni z ustrezno vadbo preoblikovati telo in s tem vplivati tudi na vse ostale sestavine zdravega življenjskega sloga. Ni pa nepomembno, kakšna naj bo vadba. Sem zagovornica takšnih programov športne vadbe, ki so prilagojeni posamezniku in njegovemu trenutnemu telesnemu stanju. To pomeni, da je potrebno najprej ugotoviti začetno stanje telesa iz vidika gibalne učinkovitosti ob upoštevanju različnih zdravstvenih stanj in šele nato načrtovati ustrezne športne programe. Pri načrtovanju vadbe uporabljamo 4 neodvisne spremenljivke, ki jih kratko poimenujemo s kratico FITT, kar pomeni: frekvenca vadbe (koliko vadb na teden in kakšno število ponovitev), intenzivnost vadbe (velikost napora), trajanje vadbe (čas izvedbe posamezne naloge) in tip vadbe (tek, vaje za moč, gibljivost, ravnotežje…).

Situacija v kateri smo se znašli v zadnjem letu in pol nas je prisilila v iskanje novih poti do spodbujanja vadbe, sploh ob dejstvu, da je bila športna vadba kar najdlje zaprta dejavnost. Z željo širiti znanje in zavedanje o pomembnosti vadbe, posledicah zaprtja športne dejavnosti in inovativnih pristopih pri vadbah vam želim uspešno delo in veliko novih idej.

prof. dr. Maja Pajek,  

prodekanja za znanstveno in raziskovalno dejavnost na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za šport

Predsednica programskega sveta 16. Kongresa športa za vse